NAJ SE SLIŠI GLAS ŠTUDENTOV!

Ljubljana, 26/04/2017 - 16:30
stavba-big.png

Šanghajska, Timesova in Webometrics lestvica uvrščajo Univerzo v Ljubljani (v nadaljevanju: »UL ali Univerza«) med 500 najboljših univerz na svetu. Je najstarejša in največja univerza v Republiki Sloveniji, sestavljena iz 26 članic. Na njej študira več kot 40.000 domačih študentov in več kot 2.000 tujih študentov, zanje pa skrbi približno 5.700 zaposlenih. V zasledovanju svojega poslanstva Univerza spodbuja temeljno, aplikativno in razvojno raziskovanje ter si prizadeva dosegati odločnost in najvišjo kakovost na vseh področjih znanosti in umetnosti. V letu 2016 se je tako na UL izvedlo 428 evropskih projektov, 174 raziskovalnih programov, 42 aplikativnih projektov, 168 temeljnih projektov in kar 650 projektov povezanih z gospodarsko dejavnostjo oz. ostalimi uporabniki znanja.1

Z navedenimi podatki želi Univerza prikazati kvaliteto dela svojih študentov in zaposlenih ter posledično tudi kvaliteto Univerze same. Vendar pa se težko strinjamo s tem, da je le na podlagi nanizanih podatkov s področja raziskovanja mogoče sprejeti končno oceno o uspešnosti in kakovosti Univerze. Zagotovo navedeni podatki v določeni meri posredno prispevajo k boljšemu ugledu posamezne univerze, vendar pa se kvaliteta Univerze izraža tudi skozi druge (pomembnejše) elemente, na katere Univerza (iz neznanega razloga) pozablja.

Bistveno boljši in neposrednejši odraz uspešnosti Univerze je stopnja kakovosti izvajanja njene primarne dejavnosti, tj. pedagoškega dela oziroma dela s študenti. V preteklosti smo na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju: »ŠOU v Ljubljani«) že nekajkrat opozorili na pomanjkanje pozornosti, ki jo Univerza namenja izboljševanju pedagoškega dela, vendar po večini neuspešno. Še posebno se nam zdi zaskrbljujoča sedanja ureditev študentskih anket, s katerimi študenti na podlagi lastnih izkušenj ocenjujemo oziroma podajamo mnenje o kvaliteti strokovnega pedagoškega osebja. Podane ocene zelo jasno izražajo (ne)zadovoljstvo z delom posameznega pedagoga, vendar pa zaradi tajnosti rezultatov nimajo večje teže pri izboljšanju kakovosti njihovega dela.

Omenjeno tematiko ponovno izpostavljamo predvsem zato, ker bo UL v prihodnjem mesecu doživela veliko spremembo. V torek, 16. maja 2017, bodo namreč potekale volitve za novega rektorja UL, na katerih bomo prvič v zgodovini UL imeli možnost oddati svoj glas tudi vsi študenti. Če je torej v skladu z veljavno zakonodajo na področju visokega šolstva očitno pomembno, da imamo študenti svoj glas pri odločanju o glavnih spremembah na Univerzi, se upravičeno porodi vprašanje, zakaj naše študentsko mnenje ni bolj upoštevano že na letni ravni v okviru ocenjevanja dela pedagoških delavcev.

Študentsko mnenje in skupni rezultati anket naj bi spodbujali organe članic UL in posamezne izvajalce k izboljšanju študijskih programov ter samega pedagoškega dela. Obenem študentsko mnenje deluje tudi kot pohvala tistim področjem oz. izvajalcem, ki delo odlično opravljajo. V skladu s Pravilnikom o študentski anketi naj bi bili dekani posameznih članic obvezani izvajati letne razgovore z najnižje ocenjenimi izvajalci pedagoškega dela, v razgovor pa naj bi bili vključeni tudi predstavniki študentov (Študentski sveti). Seveda pa je praksa nekoliko drugačna. Študentsko mnenje je po večini prezrto, razgovori se ne izvajajo, če pa se, se izvajajo v obliki zasebnega pogovora. Posledično se napake pedagoških delavcev ponavljajo (stopnjujejo), kakovost stagnira, študenti pa izgubljajo voljo do reševanja anket, saj njihova mnenja in predlogi naletijo na gluha ušesa.

Prav zato pa je bilo v zadnjih letih kar nekaj govora o možnosti javnega prikaza rezultatov študentskih anket. Takšna praksa utečeno deluje na Univerzi v Mariboru (v nadaljevanju: »UM«) že od študijskega leta 2006/2007 dalje. Slednja se je za ta korak odločila po odločbi takratne Informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Muser, v kateri je bilo na pobudo novinarja revije Mladina odločeno, da morajo biti rezultati študentskih anket javni.Iz obrazložitve odločbe najprej izhaja, da fakultete nedvomno spadajo med organe, ki so zavezanci za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: »ZDIJZ«). Prav tako je informacijska pooblaščenka potrdila, da zahtevani dokumenti predstavljajo informacije javnega značaja, saj izpolnjujejo vse zahtevane pogoje v skladu s 4. členom ZDIJZ.

UL je kljub izdani odločbi nasprotovala javni objavi rezultatov anket in sicer iz razloga zaščite osebnih podatkov pedagoških delavcev. Informacijska pooblaščenka je zato preverjala, ali ankete resnično vsebujejo osebne podatke ocenjevanih. Ugotovila je, da se rezultati študentskih anket nanašajo samo na vprašanja povezana z delom visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Iz postavljenih vprašanj je bilo namreč razvidno, da so študenti ocenjevali le delo visokošolskih učiteljev in sodelavcev in da se nobeno vprašanje ne nanaša na zasebnost posameznika. Zaradi navedenega je Informacijska pooblaščenka zaključila, da so visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci relevanten del sistema visokega šolstva, zato njihovih imen in priimkov ter rezultatov študentskih anket v zvezi z opravljanjem njihovega dela v procesu javne službe ni mogoče šteti za varovan osebni podatek. Ker gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja, jih je na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ potrebno razkriti javnosti.

Kljub navedenem pa UL ne odstopa od svojega mnenja in vztrajno zavrača javno objavo študentskih mnenj. Vodstvo Univerze je namreč mnenja, da negativna mnenja o pedagoškem delu niso odraz realnega stanja, temveč izhajajo iz drugih dejavnikov (npr. nezadovoljstva študentov s končno oceno, nekritičnega in nepoglobljenega ocenjevanja, neresnega reševanja anket, osebne (ne)naklonjenosti profesorju oz. strokovnemu osebju, težavnosti predmeta, ipd.). Obenem se tudi nemalokrat sklicujejo na nereprezentativnost vzorca zaradi nizkega števila rešenih anket. Pri čemer lahko kot protiargument tej trditvi izpostavimo osnovno spoznanje statistke, ki pravi, da kakovost podatkov ni odvisna od velikosti populacije. Precej bolj pomembno je, da je vzorčenje pravilno narejeno, da so uporabljeni ustrezni in natančni postopki meritev zbiranja informacij in da je interpretacija rezultatov pravilna oz. ustrezna.

Čeprav je študentsko mnenje en izmed pogojev za napredovanje vsakega pedagoga, dejansko teh anket ne predavatelji ne študentje ne jemljejo resno, saj se zavedajo apatičnosti vodstva ter pomanjkljivih posledic, sprememb. Tudi sami pedagoški delavci se zavedajo problema, saj kot je povedal prof. dr. Aleš Črnič: »napredujemo (pedagoški delavci) predvsem na podlagi objav in aktivne udeležbe na konferencah v tujini, vse premalo pa na podlagi tega, kako dobri smo v predavalnici.«3 Prav tako to podpira tudi prof. dr. Iztok Podbregar, ki trdi »da se je študentom potrebno prilagajati in jih razumeti, približati in narediti znanje praktično. Pri čemer je nujno potrebno zavreči 20 let stare modele poučevanja in dati posameznikov kar bodo v prihodnosti potrebovali - stik z realnostjo.«4 Prof. dr. Peter Maček te spremembe in razvoj spodbuja, saj ne pomni rednega profesorja, ki bi na njihovi fakulteti (Biotehniška fakulteta) izgubil zaposlitev zaradi slabega dela.5 Iz navedenega izhaja, da smo študenti in številni zaposleni na UL mnenja, da anonimnost in prezrta študentska mnenja niso rešitev. Na ta način namreč ne bomo nikdar dosegli željenih učinkov, predvsem prevzemanja odgovornosti pedagoških delavcev in vzpodbude samoevalvacije ter stalnega izboljševanja pedagoškega dela in s tem posledično višanja kakovosti celotne Univerze.

UL velja in se nemalokrat predstavi kot najboljša slovenska univerza, ki je zgled vsem ostalim. Pri tem pa pozablja, da se lahko iz dobrih praks drugih, četudi »slabših univerz« tudi kaj nauči. Zakaj se ne bi v tem primeru učila iz odlične prakse UM in gradila na svoji kakovosti. Zakaj se Univerza javno ponaša z dosežki, prezira pa pobude za izboljšave na katere študentje opozarjamo vsakoletno ob reševanju študentskih anket. Univerza naj bi delovala v pedagoški in raziskovalni namen, kvaliteta tega delovanja pa naj bi se odražala v zadovoljstvu in dosežkih tako študentov kot tudi strokovnega osebja. Vseeno pa kljub razmerju 1:7 med osebjem in študenti naše mnenje ni slišano, ni upoštevano in predvsem ni javno, kot so javni  sami dosežki Univerze.

Na ŠOU v Ljubljani dvomimo o primernosti sedanje ureditve napredovanja pedagoškega osebja  na UL. Sprašujemo se zakaj se pri izdelavi končne ocene posameznega delavca upoštevajo le točke, ki jih slednji pridobi z objavljanjem prispevkov, citatov, seštevanjem udeležb na konferencah, gostovanjih v tujini, itd., ne pa tudi točke, ki mu jih študenti namenimo glede na kakovost študijskega procesa in pedagoškega dela. Študenti smo konec koncev edini, ki smo neposredno v stiku z delom pedagoškega delavca, torej lahko resnično podamo najprimernejšo oceno. Iz navedenega razloga bi moralo biti naše mnenje bistveno bolj upoštevano, ne pa zapostavljeno v obliki nezavezujočega habilitacijskega mnenja.

Vsi, tako vodstvo UL, pedagoški delavci kot tudi študenti strmimo k višanju kakovosti Univerze. Sami vidimo možnost za dosego tega cilja v uvedbi javnosti rezultatov študentskih anket. Vseeno pa se zavedamo, da so študentske ankete le orodje za višanje kakovosti, ki ga lahko uporabimo za ustvarjanje prihodnosti ali pa celo za nazadovanje. Kvaliteta orodja je odvisna od njegove uporabe.

Zato pozivamo Univerzo, da v času ko bo študentsko mnenje prvič upoštevano tudi pri izbiri novega rektorja, temeljito razmisli tudi o možnosti vključitve našega mnenja pri sooblikovanju kvalitetnega pedagoškega dela in skupaj z nami zakoraka v prihodnost. V prihodnost kvalitetnejše Univerze.  

OPOMBE: 

1. Vir: Univerza v Ljubljani [https://www.uni-lj.si/slo/].

2. Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 021-70/2007/12, z dne 30. 11. 2007.

3. Mekina: Ocenjeni profesorji, dostopno na: [http://www.mladina.si/43461/ocenjeni-profesorji/].

4. Mekina: Razkrite ankete o delu profesorjev, dostopno na: [http://www.mladina.si/95574/razkrite-ankete-o-delu-profesorjev/]

5. Smajila: Ljubljanska univerza proti objavi študentskih ocen svojih profesorjev, dostopno na: [https://www.dnevnik.si/1042711807/slovenija/ljubljanska-univerza-proti-o....