Pojasnilo glede izgube pravic in ugodnosti iz statusa študenta

Ljubljana, 02/11/2017 - 10:00
question-mark-2123969_1920.jpg

Zakon o visokem šolstvu (ZVis) je bil od svojega sprejetja leta 1993 deležen številnih sprememb. Zadnja (novela K) je v veljavo stopila 15. decembra 2016. Študenti smo takrat pozdravili spremembe, ki so nam študentom zagotavljale boljšo socialno varnost (obvezen sistematski pregled, status študenta med diplomiranjem in začetkom študija na drugi stopnji, podaljšanje statusa študenta za študente očete), boljšo dostopnost vseh študentov do doktorskega študija (sofinanciranje) ter boljši položaj študentov v akademski skupnosti (minimalni delež predstavnikov v akademskih zborih). Čeprav so se ob uveljavitvi novele izpostavljale tudi nekatere druge, za študente mogoče nekoliko manj ugodne spremembe, pa ni nihče opozarjal na spremembo prvega odstavka 69. člena ZVis. Slednja je postala aktualna šele v začetku letošnjega študijskega leta, ko so številni študenti po državi nenadoma ostali brez obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, sledil pa bo tudi odvzem vseh drugih študentskih pravic. Da bi študenti bolje razumeli trenutno problematiko, smo se na ŠOU v Ljubljani odločili, da pripravimo krajši prispevek o tem.

ZVis-K je torej posegel tudi v dotedanjo ureditev 69. člena. Stara ureditev 69. člena se je glasila:

Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (na primer prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve.

Študenti, državljani Republike Slovenije, imajo možnost bivanja v študentskih domovih, drugih zavodih in pri pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri zasebnikih, lastnikih sob, ki jih oddajajo v najem, državljani drugih držav pa pod pogoji, določenimi s posebnimi predpisi.

Študentje, državljani Republike Slovenije, ki se izobražujejo zunaj kraja stalnega prebivališča, imajo pravico do subvencioniranega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi.

Novo besedilo 69. člena pa je naslednje:

Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (na primer prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov, vendar najdlje za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji. Za čas trajanja študijskega programa iz prejšnjega stavka se šteje trajanje študijskega programa v skladu s 36. členom tega zakona in z upoštevanjem določil o trajanju statusa študenta v 70. členu tega zakona.

Študenti morajo v prvem letniku študijskega programa prve stopnje opraviti preventivni sistematični zdravstveni pregled, kot ga določajo predpisi s področja preventivnega zdravstvenega varstva.

Študenti, državljani Republike Slovenije, imajo možnost bivanja v študentskih domovih, drugih zavodih in pri pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri zasebnikih, lastnikih sob, ki jih oddajajo v najem, državljani drugih držav pa pod pogoji, določenimi s posebnimi predpisi.

Študentje, državljani Republike Slovenije, ki se izobražujejo zunaj kraja stalnega prebivališča, imajo pravico do subvencioniranega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi.

 

Kot je torej mogoče razbrati iz zgornje določbe, je torej trajanje pravic in ugodnosti, ki izhajajo iz statusa študenta, omejeno na čas trajanja enega študijskega programa. Takšne omejitve prejšnji ZVis ni poznal. Kaj to pomeni v praksi? Nekateri študenti, ki sicer imajo status študenta in opravljajo študijske obveznosti na izbranih študijskih programih, ne morejo več koristiti pravic in ugodnosti iz statusa študenta. Država je namreč s spremembo ZVis začela ločevati med statusom študenta ter pravicami in ugodnostmi, ki izhajajo iz slednjega.

V skladu z določbo 69. člena ZVis, torej študentom na vsaki stopnji študija pripadajo pravice in ugodnosti iz statusa študenta le za čas trajanja enega študijskega programa (čeprav imajo sam status študenta lahko dlje). Kot čas trajanja enega študijskega programa pa se šteje število letnikov posameznega študijskega programa plus dodatno leto, ki ga lahko študent izkoristi za ponavljanje, zamenjavo študijskega programa ali absolventski staž. V primeru, da ima študent podaljšan status študenta iz upravičenih razlogov oziroma iz razloga materinstva / očetovstva, potem se k skupni vsoti prišteje eno leto oziroma število let za vsakega živorojenega otroka. Če torej študent koristi to obdobje, v vseh nadaljnjih letih študija nima več študentskih pravic in ugodnosti, ne glede na to, da sicer ima status študenta.

Stopnja in vrsta študijskega programa

Število let trajanja študijskega programa v skladu s 36. členom ZViS glede na študijsko obveznost študijskega programa v ECTS kreditnih točkah (KT)

Dodatno število možnih let v skladu s 70. členom ZViS

Število let možnega koriščenja drugih pravic in ugodnosti po 69. členu ZViS*

Prva stopnja, univerzitetni

Prva stopnja, visokošolski strokovni

180 KT = 3 leta

1 leto

4 leta

240 KT = 4 leta

1 leto

5 let

Druga stopnja, magistrski

60 KT = 1 leto

1 leto

2 leti

120 KT = 2 leti

1 leto

3 leta

Druga stopnja, enoviti magistrski

300 KT = 5 let

2 leti

7 let

360 KT = 6 let

2 leti

8 let

Tretja stopnja, doktorski

180 KT = 3 leta

1 leto**

4 leta

240 KT = 4 leta

1 leto**

5 let

 

Tabela 1: Število možnih let drugih pravic in ugodnosti študentov je glede na trajanje študijskega programa

Opisana ureditev je problematična predvsem za študente zaporednih študijev (t.i. študijev diplomantov), za študente, ki študirajo vzporedno, ter za študente, ki so zamenjali študijski program v 2. letniku ali kasneje.

Zaporedni študij je namenjen študentom, ki so sicer že dokončali določen dodiplomski študij, sedaj pa se ponovno izobražujejo na drugem dodiplomskem študijskem programu. Izobražujejo se lahko redno ali izredno, vendar pa morajo v vsakem primeru plačati šolnino (v skladu s 77. členom ZVis), poleg tega pa jim ves čas trajanja študijskega programa ne pripadajo pravice in ugodnosti iz statusa študenta. Na dodiplomskem študiju so namreč takšni študenti že koristili pravice in ugodnosti, in sicer takrat, ko so študirali na prvem dodiplomskem študiju. Skladno z novo ureditvijo 69. člena ZVis, ki določa, da ti študentske pravice pripadajo le za čas enega študijskega programa, torej na zaporednem študiju študenti ne morejo biti upravičeni do pravic in ugodnosti iz statusa študenta.

Na drugi strani imamo vzporedni študij. Gre za hkratni študij na dveh različnih študijskih programih iste stopnje. Pri vzporednem študiju je na splošno status študenta vezan na matično fakulteto. To pomeni, da v kolikor ima študent status na matični fakulteti, ga ima tudi na vzporedni. Če pa npr. na matični fakulteti zaradi neizpolnitve obveznosti izgubi status (pavzira), pa posledično ostane tudi brez statusa na vzporedni fakulteti (čeprav mogoče tam redno napreduje v višji letnik). Po stari ureditvi je veljalo, da se v primeru hitrejšega dokončanja matične fakultete, status prenese na vzporedno. To velja še danes, vendar pa v skladu z 69. členom ZVis po novem velja, da študent z dokončanjem matičnega študija na vzporednem študiju ostane brez pravic in ugodnosti, ki izhajajo iz statusa študenta (ker je na tej stopnji študija že izkoristil pravice in ugodnosti iz statusa študenta za čas trajanja enega študijskega programa). Drugače povedano, ker je študent že koristil pravice in ugodnosti iz statusa študenta za čas trajanja enega študijskega programa, jih ne more več koristiti na drugem študijskem programu iste stopnje.

Tretja problematična skupina pa so študenti, ki so zamenjali študijski program po koncu 2. letnika ali kasneje tekom študija. Situacijo je najlažje razložiti na konkretnem primeru: Študent Marko je v študijskem letu 2014/2015 obiskoval 1. letnik FRI (4-letni program), v študijem letu na 2015/2016 pa 2. letnik istega študijskega programa. V tem letu je ugotovil, da ga študij računalništva ne zanima, zato je oddal prijavo za vpis na študij strojništva (4-letni program), s katerim je pričel v študijskem letu 2016/2017. Po stari ureditvi, bi Marko imel status študenta in pripadajoče pravice ves čas trajanja novega študijskega programa (ob predpostavki, da bi vsako leto redno napredoval v višji letnik). Po novi ureditvi pa bo sicer status imel ves čas študija strojništva, vendar pa bo pravice in ugodnosti iz statusa študenta lahko koristil le 3 leta. Zakaj? Tako študijski program računalništva kot študijski program strojništva trajata 4 leta, kar pomeni, da študentom po novi razlagi 69. člena pravice pripadajo 5 let. Marko je na študijskem programu FRI že izkoristil 2 leti statusa, kar pomeni, da mu na dodiplomskem študiju ostanejo le še 3 leta pravic. Ker pa se je prepisal na 4- letnik študijski program strojništva, bo torej eno leto ostal brez omenjenih pravic in ugodnosti. V primeru, da bi se prepisal v 1. letniku, pa do tega ne bi prišlo.

Do nedavnega je bila problematična tudi ureditev za študente enovitih magistrskih študijskih programov. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je za slednje razlagalo, da jim pravice pripadajo 5 oz. 6 let, kot traja študijski program, plus dodatno študijsko leto. Vendar pa študentom enovitih magistrskih programov v skladu s 70. členom ZVis lahko pripadajo pravice 2 dodatni leti, ne le eno. Ti študenti imajo namreč pravico, da enkrat tekom študija ponavljajo letnik ali zamenjajo študijski program, poleg tega pa lahko izkoristijo še absolventski staž. V skladu s takšno razlago bi torej morale pravice in ugodnosti iz statusa študenta študentom enovitih magistrskih programov pripadati 7 (za 5-letne programe) ali 8 let (za 6-letne programe). Ko so številni študenti in predstavniki študentov ministrstvo na njihovo napačno razlago opozorili, je MIZŠ svojo napako odpravilo. Sedaj torej velja, da študentom enovitih magistrskih študijskih programov pripadajo študentske pravice in ugodnosti v obdobju trajanja 7 (za 5-letne študijske programe) oz. 8 let (za 6-letne študijske programe).

Na Študentski organizaciji Slovenije, ki je sicer sodelovala pri pogajanjih za sprejem novega ZVis, zatrjujejo, da MIZŠ razlaga novo ureditev 69. člena v nasprotju z interpretacijo, ki naj bi jo sprejeli in s katero naj bi se strinjali. Ko je bil namreč v postopku sprejemanja novele predlagan amandma k 69. členu, ki je predlagal novo omejitev glede trajanja pravic in ugodnosti iz statusa študenta, naj bi ministrstvo zagotovilo, da slednja velja le za študente zaporednih študijev, ne pa tudi za vse ostale študente. Šele z ZVis-K, konkretneje s 77. členom, naj bi se zakonsko uredila možnost zaporednega študija, ki pa je bil v praksi mogoč že prej. 77. člen sedaj določa, da se lahko študentom, ki že imajo doseženo izobrazbo, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, v katerega so vpisani, oziroma še nimajo dosežene izobrazbe, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe pridobljene po študijskem programu, v katerega so vpisani, in jim je prenehal status študenta v skladu z 70. členom tega zakona na prejšnjem študijskem programu, zaračuna šolnina. Iz navedene določbe, torej izhaja, da se lahko na študij vpišejo tudi študenti, ki imajo sicer že pridobljeno določeno stopnjo izobrazbe, vendar morajo za študij plačati šolnino (prej je bila obveznost plačila šolnine odvisna od tega, ali se je študent vpisal na redna ali izredna mesta). Ker torej 77. člen po novem omogoča časovno neomejeno možnost študija (ob plačilu šolnine), je bilo po interpretaciji MIZŠ in ŠOS-a potrebno omejiti trajanje pravic in ugodnosti iz statusa študenta. To pa naj bi se storilo z 69. členom ZVis, čeprav slednji nikjer izrecno ne omenja, da se omejitev glede trajanja pravic nanaša le na zaporedni študij.

ŠOS trenutno poziva Ministrstvo, naj napačno interpretacijo nemudoma odpravi in naj študentom povrnejo vzete pravice. V kolikor tega ne bodo storili, je druga možnost, s katerimi bi nastalo situacijo odpravili, sprememba 69. člena ZVis. Združena levica je 11. 10. 2017 že vložila predlog za spremembo ZVis-a, s katerim bi se odpravila omejitev glede trajanja pravic in ugodnosti iz statusa študenta. Predlog spremembe je trenutno v postopku sprejemanja po skrajšanem postopku.

Na ŠOU v Ljubljani ostro obsojamo nastalo situacijo in pozivamo vlado, konkretno MIZŠ, (kakor tudi ŠOS kot entiteto, ki v državi zastopa vse nas - študente), da (ne)namerno ustvarjene težave čimprej spravijo nazaj v stanje, v katerem se bo prizadetim študentom krivica odpravila.

O vsem dogajanju na tem področju bomo skrbno obveščali na naši spletni strani, na FB profilu, s konkretnimi vprašanji pa se lahko obrnete tudi na Zavod Študentska svetovalnica, ki vsakodnevno rešuje pravne zagate študentov.