Nahajate se tukaj

Študentje s posebnimi potrebami

Kdo je študent s posebnimi potrebami?

Študenti s posebnimi potrebami imajo poseben položaj oziroma pravice na številnih področjih. Včasih so v aktih omenjeni izrecno, včasih pa lahko svoje posebne potrebe uveljavljajo pod pojmi, kot so npr. ”utemeljeni razlogi” ter “opravičeni razlogi”.

Zdravstvene tegobe študentov s posebnimi potrebami pogosto spremljajo tudi težke oziroma slabe družinske, socialne in finančne razmere, zato vsem študentom svetujemo, naj tudi takšne razmere navajajo kot utemeljene razloge skupaj z zdravstvenimi, kajti na ta način si bodo povečali možnost za ugodno rešitev njihovega položaja.

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami opredeljuje kdo so otroci s posebnimi potrebami, nekega splošnega določila, kdo je študent s posebnimi potrebami pa ni in je to napisano pri vsaki pravici posebej.

2. člen

"Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otroci z motnjami vedenja in osebnosti, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja."

 

Ali obstaja nek enoten status študenta s posebnimi potrebami, na čigar podlagi bi lahko študent uveljavljal posebne pravice?

Ne. Niti Zakon o visokem šolstvu niti Zakon o višjem strokovnem izobraževanju ne določata na podlagi česa se študentu priznajo posebne pravice. Posledično ni enotnih pravil, ki bi določala na podlagi česa študentu pripadajo posebne pravice s področja štipendij, izobraževalnega procesa, ipd.  Pogoji za uveljavljanje pravic so zato posebej urejeni na posameznih področjih. Pri nekaterih pravicah se za študente s posebnimi potrebami smatrajo tudi tisti, ki dosegajo izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja (šport, umetnost).

 

Na koga se lahko obrne študent s posebnimi potrebami?

Študentje visokošolskih zavodov se lahko obrnejo na dekana ter na Študentski svet.

Podobno kot na področju študentskih družin deluje Klub Študentskih družin, na področju študentov invalidov deluje Društvo študentov invalidov Slovenije.

 

2.1. Vpisni postopek

Osebe s statusom kandidata s posebnimi potrebami se lahko vpišejo v izbrani študijski program, v kolikor izpolnjujejo splošne pogoje za vpis v in dosežejo najmanj 90% minimuma točk, potrebnih za uvrstitev. Kandidatom s posebnimi potrebami se lahko dovoli tudi tretji redni vpis v študijski program.

2.2. Izobraževalni proces

- pravica do dodatne opreme: študentom se zagotavlja potrebna dodatna oprema, ki jim omogoča normalen študij

- izjemno podaljšanje statusa, izjemni vpis v višji letnik, pravica do opravljanja izpitov kot redni študent tudi v izrednih izpitnih rokih, posebni načini opravljanja študijskih obveznosti ter posebni pogoji za prehod v višji letnik

2.3. Štipendiranje

- dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami: 50,65 EUR

- navkljub ponavljanju še naprej prejema štipendijo, če ni izdelal letnika zaradi opravičljivih zdravstvenih razlogov

- dalj časa trajajoča bolezen ali poškodba je razlog za odlog vračila štipendije ali obročno vračanje štipendije

- dalj časa trajajoča bolezen ali invalidnost I. kategorije je razlog za odpis vračila štipendije

 

2.4. Pravice pri subvencioniranem bivanju

  • subvencija se lahko dodeli tudi študentu, čigar stalno prebivališče je od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km, če živi v posebno težkih zdravstvenih razmerah
  • spremljevalcu študenta invalida se dodeli subvencija, če spremljevalec izpolnjuje splošne pogoje za pridobitev subvencije (12. člen Pravilnika o subvencioniranju)
  • pri merilih za subvencionirano bivanje se študentu ob predložitvi ustreznih dokazil o težkem socialnem in zdravstvenem položaju (brez staršev oziroma skrbnikov, najmanj 80% invalid, težak bolnik, težke socialne razmere, nezaposleni starši oziroma skrbniki), lahko prišteje še 100 točk
  • študentu, ki je že v celoti izkoristil pravico do subvencioniranega bivanja v študentskem domu, se lahko ta pravica podaljša za največ eno leto, če mu je bil status študenta podaljšan iz razloga posebnih zdravstvenih razmer

2.5. Pravice v zvezi z boni

Študenti s posebnimi potrebami zaradi težke ali težje funkcionalne prizadetosti so upravičeni do 10 dodatnih bonov na mesec

2.6. Pravica do otroškega dodatka:

Če oseba zaradi daljše bolezni ali poškodbe ni končala šolanja v predpisanem roku, se ji lahko podaljša status otroka in s tem upravičenost do otroškega dodatka tudi po dopolnjenem 26. letu starosti

2.7. Pravica do dodatka za nego:

Posameznik je do 26. leta upravičen do dodatka za nego v višini 30% zajamčene plače kot kritje za povečane stroške zaradi hude bolezni ali motnje v telesnem razvoju.

Pravice v vpisnem postopku

3.1       Status kandidata s posebnimi potrebami

Študent s posebnimi potrebami lahko pridobi status kandidata s posebnimi potrebami. Vprašanje pridobivanja statusa in obravnave takih kandidatov ureja Razpis za vpis in Pravila za dodelitev statusa kandidata s posebnimi potrebami za vpis v prvi letnik dodiplomskega študija.

Status kandidata s posebnimi potrebami se dodeli kandidatom, ki s pisnimi dokumenti izkazujejo:

  • usmeritev oziroma razvrstitev v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami; Pravilnikom o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami in s Pravilnikom o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
  • invalidnost v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
  • kronično bolezen ali posledice akutne bolezni, ki v času prijavno-sprejemnega postopka še trajajo in so imele vpliv na uspeh v obdobju, ki se upošteva za sprejem (3. ali 4. letnik srednje šole oziroma zaključek srednje šole),
  • status vrhunskega športnika v skladu z Zakonom o športu v obdobju, ki se upošteva za sprejem (3. ali 4. letnik srednje šole oziroma zaključek srednje šole),
  • uspeh na državnih tekmovanjih iz znanja ali srečanjih mladih raziskovalcev v obdobju, ki se upošteva za sprejem (3. ali 4. letnik) ,
  • udeležbo na olimpijadah znanja,
  • izjemno težke življenjske in socialne razmere.

O dodelitvi statusa kandidata s posebnimi potrebami odloča Komisija za prošnje in vprašanja v prijavnem postopku (v nadaljevanju komisija) na podlagi individualne prošnje in ustreznih dokazil, ki jih kandidat pošlje do določenega roka.

 

Listine za dodelitev statusa

Ustrezne listine, ki dokazujejo stanja so:

  • Odločba o usmeritvi Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, Strokovno mnenje komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, Odločba Centra za socialno delo, Izvid in mnenje strokovne komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov,
  • Odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
  • zdravniško potrdilo zdravnika specialista,
  • potrdilo Olimpijskega komiteja Slovenije o statusu kategoriziranega športnika, potrdilo športne gimnazije o športnem statusu A ali potrdilo najvišjega organa za športe, ki niso olimpijska disciplina,
  • potrdilo o uspehu na državnem tekmovanju iz znanja ali srečanju mladih raziskovalcev,
  • potrdilo o udeležbi na olimpijadi znanja.

Listine iz prejšnjega odstavka morajo biti podpisane in žigosane. O ustreznosti listin, ki izkazujejo izjemno težke življenjske in socialne razmere, odloči komisija, glede na vsebino prošnje.

Veljavnost statusa v prijavno - sprejemnem postopku

Dodeljeni status kandidata s posebnimi potrebami v prvem roku prijavnega postopka se upošteva tudi v drugem roku.

Kandidat, ki v prvem roku ni zaprosil za dodelitev statusa, lahko zanj zaprosi v drugem roku. Status kandidata s posebnimi potrebami, ki je bil dodeljen v prvem ali drugem roku, se upošteva tudi v tretjem roku. Dodeljeni status kandidata s posebnimi potrebami velja le za tekoči prijavno-sprejemni postopek in kandidatu preneha z vpisom v prvi letnik dodiplomskega študija.

3.2       Sprememba študijskega programa, vrste ali načina študija

Prošnjam kandidatov, ki že imajo dodeljen status kandidata s posebnimi potrebami in so bili v rednem izbirnem postopku ali po sklepu komisije sprejeti v enega od napisanih študijskih programov ter želijo menjati program ali spremeniti vrsto ali način študija, komisija ugodi le v izjemnih primerih, če dokumentirajo nastanek spremenjenih razmer, ki so nastale po prejemu sklepa o rezultatu izbirnega postopka in kandidatu onemogočajo študij v programu v katerega je sprejet.

3.3       Uvrstitev kandidata na seznam sprejetih

Kandidati z dodeljenim statusom, ki izpolnjujejo splošne pogoje za vpis, so vključeni v redni izbirni postopek skupaj z vsemi drugimi kandidati in se razvrščajo v skladu z določili pravil izbirnega postopka.

Za sprejem v prvem roku izbirnega postopka morajo kandidati z dodeljenim statusom posebnih potreb izpolnjevati splošne pogoje za vpis (matura, poklicna matura in opravljen preizkus nadarjenosti oziroma psihofizičnih sposobnosti, če je tak preizkus zahtevan s študijskim programom) v spomladanskem roku.

Kandidati s statusom posebnih potreb, ki v rednem izbirnem postopku dosežejo minimum točk za uvrstitev v enega od napisanih programov, so sprejeti v ta študijski program in prejmejo pisni sklep o rezultatu izbirnega postopka najkasneje do 23.7.2010 (vpis za šol. leto 20010/11).

Kandidati s statusom študenta s posebnimi potrebami, ki se v rednem izbirnem postopku ne uvrstijo v nobenega od želenih študijskih programov, se lahko na seznam naknadno sprejetih uvrstijo le, če izpolnjujejo splošne pogoje za vpis v študijski program in dosežejo najmanj 85% minimuma točk, potrebnih za uvrstitev. Sprejeti so v prvega od napisanih programov v prijavi, za katerega izpolnjujejo splošne pogoje za vpis in so dosegli 85% minimuma točk. O uvrstitvi prejmejo pisni sklep najkasneje do 25.7.2010.

Kandidati, ki splošnih pogojev ne bodo izpolnjevali, ne bodo sprejeti v prvem roku. Izjeme so le kandidati, ki jim je odobreno opravljanje mature ali poklicne mature v jesenskem roku, ter kandidati, ki iz upravičenih razlogov opravljajo preizkuse nadarjenosti v jesenskem roku.

Pravice v izobraževalnem procesu

4.1       Zagotavljanje potrebne dodatne opreme

3. člen Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami določa, da se študentom s posebnimi potrebami v skladu s statutom visokošolskega zavoda zagotavlja potrebna dodatna oprema:

»Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se izvaja v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja.

Študentom s posebnimi potrebami, ki se vključujejo v študijske programe v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, se v skladu s statutom visokošolskega zavoda zagotavlja potrebna dodatna oprema.«

Statut Univerze v Ljubljani ne vsebuje nobene določbe o zagotavljanju posebne/dodatne potrebne opreme študentom s posebnimi potrebami.

4.2       Podaljšanje statusa študenta, izjemni vpis v višji letnik

Zakon o visokem šolstvu in tudi Statut Univerze v Ljubljani določata, da se lahko študentu iz upravičenih razlogov status študenta  podaljša, Statut Univerze v Ljubljani pa govori tudi o možnosti izjemnega vpisa v višji letnik.

70. člen Zakona o visokem šolstvu določa:

»Status študenta preneha, če študent:

  • diplomira,
  • ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  • se izpiše,
  • se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
  • je bil izključen,
  • dokonča podiplomski študij,
  • ne dokonča podiplomskega študija v ustreznem, s statutom predpisanem roku.

V primerih iz druge, četrte in sedme alineje prejšnjega odstavka se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.«

153. člen Statuta Univerze v Ljubljani

»Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze.

O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice.«

238. člen Statuta Univerze v Ljubljani

»Študentom, ki imajo status študenta-športnika, status študenta-priznanega umetnika in status študenta s posebnimi potrebami, oziroma zaradi svojega izven študijskega delovanja, bolezni ali okvare ne morejo v roku opravljati študijskih obveznosti, se lahko izjemoma podaljša status študenta.

Status študenta s posebnimi potrebami dobi študent, ki ob vpisu predloži ustrezno mnenje pristojne komisije za usmerjanje otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami ali mnenje invalidske komisije.

Članica s pravili opredeli način opravljanja študijskih obveznosti in pogoje za prehod v višji letnik za študente s statusom študenta s posebnimi potrebami.«

4.3       Opravljanje izpitov v izrednih rokih

Statut Univerze v Ljubljani pravi, da se lahko študentje s posebnimi potrebami dogovorijo z izpraševalcem o opravljanju izpitov v izrednih izpitih rokih.

141. člen Statuta Univerze v Ljubljani

»Po dogovoru z izpraševalcem lahko opravlja izpit v izrednem izpitnem roku redni študent, ki ima status študenta-športnika, status študenta-priznanega umetnika in status študenta s posebnimi potrebami.

Način določanja izrednih izpitnih rokov se določi z izpitnim pravilnikom članice.«

 

Pravice glede štipendiranja

Zakon o štipendiranju določa, da se k državni in Zoisovi štipendiji lahko dodelijo naslednji dodatki:

  • dodatek glede na dohodek v družini štipendista,
  • dodatek za vrsto in področje izobraževanja,
  • dodatek za učni oziroma študijski uspeh,
  • dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča,
  • dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

 

5.1. Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami

Državna štipendija z vsemi dodatki ne sme presegati minimalne plače.

Štipendistu s posebnimi potrebami se štipendija zviša za 50,65 EUR.

Zakon o štipendiranju določa, da so štipendisti s posebnimi potrebami štipendisti s tistimi vrstami in stopnjami primanjkljajev, ovir oziroma motenj, kot jih določajo predpisi, ki urejajo področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami ali s predpisi, ki urejajo pravice otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo ali s predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Upravičenost do dodatka se ugotavlja na podlagi odločbe ali strokovnega mnenja o usmeritvi v skladu s predpisi, ki urejajo področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami oziroma na podlagi odločbe o priznanju dodatka za nego otroka v skladu s predpisi, ki urejajo področje starševskega varstva in družinskih prejemkov ali na podlagi odločbe o invalidnosti oziroma sklepa o telesnih okvarah pristojnega organa po predpisih, ki urejajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Če je štipendist v pretekli vlogi že dokazoval stanje z dokazili iz prejšnjega odstavka, mu jih ni potrebno ponovno prilagati k vlogi.

 

5.2. Mirovanje štipendijskega razmerja

Zakon o štipendiranju smatra določene zdravstvene razloge kot opravičljiv razlog za neuspešno opravljen letnik, zato se štipendistu, ki tak razlog izkaže, štipendija izplačuje tudi v času ponavljanja letnika.  Ta pravica pa se prizna samo, kadar štipendist ponavlja letnik takoj po neuspešno opravljenem letniku in se ne more uveljavljati kasneje, kakor tudi ne v času podaljšanega absolventskega staža, saj Zakon o štipendiranju določa, da se lahko štipendija v absolventskem stažu izplačuje »tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto.«

»Štipendijsko razmerje pri državni štipendiji ali Zoisovi štipendiji miruje, štipendija za tekoče šolsko oziroma študijsko leto pa se ne izplačuje štipendistu, ki ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik, razen če letnika ni izdelala zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov ali zaradi starševstva.«

Za opravičljive zdravstvene razloge iz prejšnjega odstavka se šteje »bolezen ali poškodba, ki je trajala neprekinjeno najmanj dva meseca in je vplivala na zmanjšanje učnih oziroma študijskih sposobnosti, kar se dokazuje z mnenjem zdravnika specialista.«

5.3. Vrnitev štipendije

Zakon o štipendiranju določa, da lahko pristojni Center za socialno delo za državno štipendijo oz. Javni sklad za Zoisovo štipendijo na prošnjo štipendista odloži vračilo štipendije ali dovoli obročno vračanje štipendije za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, če štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku.

Kot utemeljen razlog iz prejšnjega odstavka se šteje dalj časa trajajoča bolezen oziroma poškodba ali starševstvo štipendista, ki je vplivalo na potek študija.

5.4. Odpis vračila štipendije

Če štipendist, ki prejema državno ali Zoisovo štipendijo, opusti izobraževanje zaradi dalj časa trajajoče bolezni oziroma poškodbe ali invalidnosti I. kategorije, ga lahko pristojni center za socialno delo oziroma sklad oprosti vračila štipendije in mu štipendijo odpiše.

5.5. Pridobitev in ohranitev Zoisove štipendije

Izjemni dosežki ali nadpovprečen uspeh sta lahko razloga za pridobitev in tudi za ohranitev Zoisove štipendije. Več o pogojih za pridobitev in ohranitev Zoisove štipendije si lahko prebereš v poglavju Štipendije.

Pravice pri subvencioniranjem bivanju

Po 12. členu Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov se subvencija lahko izjemoma dodeli tudi študentu, katerega stalno prebivališče je od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km, če živi v posebno težkih socialnih ali zdravstvenih razmerah.

Po istem členu Pravilnika se subvencija dodeljuje tudi za spremljevalca študenta invalida, če je do njega upravičen v skladu s posebnimi predpisi. Spremljevalec študenta invalida mora izpolnjevati splošne pogoje za pridobitev subvencije iz 12. člena Pravilnika.

Med merili za subvencioniranje bivanja študentov so po 17. členu Pravilnika tudi posebne socialne in zdravstvene razmere študenta.

Če študent predloži dokazila pristojnih organizacij oziroma organov (socialno skrbstvo, zdravnik specialist, invalidska komisija, upravni organ) o težkem socialnem in zdravstvenem položaju (brez staršev oziroma skrbnikov, najmanj 80% invalid, težak bolnik, težke socialne razmere, nezaposleni starši oziroma skrbniki), se mu po individualni obravnavi lahko prišteje še 100 točk.

Po 23. členu Pravilnika se subvencija za bivanje v študentskem domu dodeljuje toliko časa, kot traja en dodiplomski študijski program in do dvanajst mesecev po koncu zadnjega semestra oziroma en podiplomski študijski program.

Vendar pa se lahko ne glede na to subvencija izjemoma dodeli za študenta, ki mu je bil podaljšan status študenta in predloži dokazila iz 17. člena Pravilnika (o posebnih socialnih in zdravstvenih razmerah študenta), in sicer največ za eno leto.

 

Pravice pri nakupu bonov

Po 5. členu Pravilnika o subvencioniranju študentske prehrane so upravičenci vsak mesec upravičeni do desetih študentskih bonov za dostavo na dom. Izjema velja za upravičence s posebnimi potrebami zaradi težke ali težje funkcionalne prizadetosti, ki so mesečno upravičeni do vseh bonov za dostavo na dom.

Po 6. členu Pravilnika o subvencioniranju študentske prehrane upravičencu, ki je težko oziroma težje funkcionalno prizadet, ni potrebno osebno kupovati bonov, temveč lahko za to nekoga pooblasti. Ta oseba mora ob nakupu bonov poleg svojega osebnega dokumenta pokazati tudi PISNO pooblastilo upravičenca.

Po 8. členu Zakona o subvencioniranju študentske prehrane imajo upravičenci s posebnimi potrebami zaradi težke oziroma težje funkcionalne prizadetosti, otroci padlih v vojni za Slovenijo 1991 s statusom študenta in upravičenci – starši imajo pravico do 10 dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno.

21. člen Pravilnika o subvencioniranju študentske prehrane pa določa, da morajo študentje s posebnimi potrebami zaradi ugotavljanja upravičenosti do subvencionirane študentske prehrane in za potrebe vodenja evidenc upravičenci izvajalcu ob prvem nakupu študentskih bonov v študijskem letu predložiti tudi potrdilo o težki oziroma težji funkcionalni prizadetosti.

Pravica do otroškega dodatka

Po 70. členu Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se za otroka (upravičenega do otroškega dodatka) izjemoma šteje tudi oseba po dopolnjenem 26. letu starosti, če traja njeno šolanje na visoki stopnji 5 ali 6 let, ali če oseba zaradi daljše bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem ni končala šolanja v predpisanem roku.

Status otroka se podaljša za toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi teh razlogov podaljšalo. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo enega leta.

Pravica do dodatka za nego

Dodatek za nego otroka je namenjen kritju povečanih stroškov, ki jih ima posameznik v primeru hude bolezni ali motnje v telesnem razvoju. Mnenje o njegovem zdravstvenem stanju mora izdati izvedenska komisija pri Zavodu za zdravstveno varstvo.

Pravica do dodatka za nego otroka traja za obdobje, ko se otroku zagotavlja posebno varstvo zaradi zdravstvenih razlogov, oziroma do 18. leta, po tej starosti pa, če se šola, dokler ima status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti. Izjemoma se za otroka šteje tudi oseba po tej starosti, če traja njeno šolanje na visoki stopnji pet ali šest let, ali če oseba zaradi daljše bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem ni končala šolanja v predpisanem roku. Status otroka se podaljša za toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi teh razlogov podaljšalo.

Mesečna višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov je 93,32 EUR, za otroka s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno ovirane otroke pa 186,70 EUR. Za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju  in težko gibalno ovirane otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, znaša dodatek 186,70 €.