Nahajate se tukaj

Vpis, prepis in izpis

Vpise, prepise in izpise opredeljujeta Zakon o visokem šolstvu in Statut Univerze v Ljubljani. Iz obeh dokumentov povzemamo tudi spodnje informacije.

 

VPIS NA DODIPLOMSKI ŠTUDIJ

Na dodiplomski študij se lahko vpiše:

  • kdor je uspešno opravil maturo.

Na študij po programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe na posameznem strokovnem področju se lahko vpiše:

  • kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja ter izpit iz enega od predmetov mature.

Tako se pogoji za sprejem na univerzitetni program s poklicno maturo določajo v študijskem programu.

Na visokošolski strokovni študij se lahko vpiše:

  • kdor je uspešno opravil maturo, poklicno maturo ali zaključni izpit.

Za programe, za katere se zahtevajo posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti, pa se lahko določijo dodatni pogoji za vpis.

Pod pogoji, določenimi s študijskim programom, se lahko na umetniško akademijo izjemoma vpiše kandidat:

  • če izkazuje izjemno umetniško nadarjenost za ta študij,
  • nima pa opravljene mature, poklicne mature ali zaključnega izpita po ustreznem programu za pridobitev ustrezne strokovne izobrazbe.

 

PRVI VPIS

Vpis v študijske programe z javno veljavnostjo, ki jih izvajajo javni in koncesijski visokošolski zavodi, se opravi na podlagi javnega razpisa.  Razpis za vpis v dodiplomske študijske programe je skupen in se objavi najmanj 6 mesecev pred začetkom novega študijskega leta.

Razpisa za vpis v podiplomske študijske programe se objavita najmanj 4 mesece pred začetkom študijskega leta.

Razpis za vpis obsega:

  • ime visokošolskega zavoda in njegov naslov,
  • naziv študijskega programa,
  • kraj izvajanja študijskega programa,
  • trajanje študija,
  • pogoje za vpis,
  • predvideno število prostih vpisnih mest,
  • postopke in roke za prijavo na razpis in za izvedbo vpisa.

Visokošolski zavod lahko omeji vpis v študijske programe, ki se izvajajo v okviru javne službe, če število prijav za vpis bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove zmogljivosti (kadrovske, prostorske in druge).

Pri izbiri kandidatov za vpis v visokošolske strokovne in univerzitetne študijske programe se upošteva:

  • splošni uspeh, dosežen na maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu, ter
  • splošni učni uspeh, dosežen v tretjem in četrtem letniku srednje šole,
  • lahko pa tudi uspeh pri posameznih, s študijskim programom določenih predmetih mature, poklicne mature oziroma zaključnega izpita ter pri posameznih predmetih iz tretjega in četrtega letnika srednje šole.

Pri izbiri kandidatov za vpis v magistrske študijske programe se upošteva:

  • uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena, ocena diplomskega dela),
  • lahko pa tudi uspeh pri posameznih, s študijskim programom določenih predmetih oziroma predmetnih področjih prve stopnje oziroma pri izbirnem izpitu, določenem s študijskim programom.

Pri izbiri kandidatov za vpis v doktorske študijske programe se upošteva:

  • uspeh pri študiju druge stopnje (povprečna ocena, ocena magistrskega dela),
  • lahko pa tudi uspeh pri izbirnem izpitu, določenem s študijskim programom, ali preizkusu umetniške nadarjenosti oziroma psihofizičnih sposobnosti.

Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi pogoji.  Pri tem:

  • se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,
  • lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti na prejšnji smeri ali študijskem programu,
  • se lahko izobražujejo po več študijskih programih (vzporedno izobraževanje), po interdisciplinarnih ali po individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov,
  • lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.

Več o prvem vpisu najdete na spletni strani našega zavoda Študentska svetovalnica.

 

PRITOŽBA ZOPER ZAVRNITEV VPISA

Kandidat, ki v prvem roku izbirnega postopka ni bil uvrščen na seznam kandidatov, sprejetih v prvi letnik dodiplomskega študija, lahko vloži pritožbo v 3 tednih od zadnjega dneva, določenega za seznanitev kandidata z rezultati izbirnega postopka, ki je razviden v vsakoletnem razpisu za vpis.

 

O pritožbi odloča komisija za pritožbe kandidatov ob sprejemu na univerzo. Komisijo imenuje rektor, predseduje pa ji prorektor, zadolžen za študijske zadeve. Odločitev komisije je dokončna.

Kandidat, ki ni bil uvrščen na seznam kandidatov, sprejetih v prvi letnik magistrskega ali doktorskega študija, lahko vloži pritožbo v 8 dneh po prejemu obvestila o tem na pristojno komisijo članice, ki izvaja študij.

V primeru interdisciplinarnega ali skupnega študija je za reševanje pritožbe pristojna komisija senata univerze za pritožbe študentov. Odločba komisije je dokončna.

 

MENJAVA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

Prehod med programi je prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu, v katerem se del študijskih obveznosti ali vse študijske obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene.

To ni vpis v začetni letnik novega študijskega programa, četudi se študentu priznajo posamezne obveznosti, ki jih je opravil v prvem študijskem programu. V tem primeru mora kandidat izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik v skladu z zakonom in študijskim programom.

Prehajanje med študijskimi programi je mogoče:

  • med študijskimi programi za pridobitev iste stopnje izobrazbe (med študijskimi programi za pridobitev univerzitetne izobrazbe ali med študijskimi programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe) ter
  • med študijskimi programi za pridobitev univerzitetne izobrazbe in programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe.

 

Prehod med programi za pridobitev iste stopnje izobrazbe

Prehod med različnimi študijskimi programi za pridobitev iste stopnje izobrazbe je mogoč, če je kandidatu pri vpisu v nov študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu. O izpolnjevanju obveznosti odloča senat članice, na kateri želi kandidat nadaljevati študij. Senat lahko kandidatu določi tudi morebitne diferencialne izpite in druge obveznosti.

 

Prehod med programi za pridobitev univerzitetne izobrazbe

Prehod s študijskega programa za pridobitev visoke strokovne izobrazbe na študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe je mogoč, če:

  • je to predvideno s študijskim programom za pridobitev univerzitetne izobrazbe, v katerega se kandidat vpisuje, in
  • kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik tega programa.

 

Prehod med programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe

Prehod s študijskega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe na študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe je mogoč, če kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik.

 

Nadaljevanje študija v drugem študijskem programu

Študent, ki želi nadaljevati študij v drugem študijskem programu, vloži prošnjo na visokošolskem zavodu, na katerem želi nadaljevati študij. Prošnji mora priložiti dokazila o opravljenih obveznostih v prvem študijskem programu in dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v študijski program, po katerem želi nadaljevati študij. O prošnji za prehod odloča senat članice, na kateri želi prosilec nadaljevati študij.

 

Zoper odločbo senata članice je mogoča pritožba na senat univerze, ki jo je treba vložiti v 8 dneh po prejemu obvestila o zavrnitvi prošnje za prehod.

Prehajanje med univerzami

Tu gre za prenehanje študentovega izobraževanja na univerzi, na kateri je vpisan, in nadaljevanje izobraževanja na Univerzi v Ljubljani. Za prehod med univerzami se ne šteje vpis v začetni letnik Univerze v Ljubljani, četudi se študentu priznajo posamezne obveznosti, ki jih je opravil na univerzi, na kateri je vpisan. V tem primeru mora kandidat izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik v skladu z zakonom in študijskim programom.

Kandidat, ki prehaja na Univerzo v Ljubljani, mora za prehod izpolnjevati pogoje za vpis v višji letnik po študijskem programu univerze, na kateri je vpisan. Senat članice, na kateri želi kandidat nadaljevati študij, določi kandidatu morebitne:

  • diferencialne izpite in
  • druge obveznosti za vpis ter letnik, v katerega se sme vpisati.

 

PONAVLJANJE LETNIKA OZ. PONOVNI VPIS V LETNIK

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če je izpolnil pogoje za ponavljanje. V tem času ima status rednega študenta in uživa vse ugodnosti ter pravice, ki pripadajo študentom.

 

IZJEMNI VPIS V VIŠJI LETNIK

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, če:

  • ni opravil vseh obveznosti za vpis v višji letnik,
  • kadar ima za to upravičene razloge, kot so materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah ter aktivno sodelovanje v organih univerze.

O izjemnem vpisu odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ.

 

Komisije zelo ozko razlagajo upravičene razloge, zato je treba v prošnji predložiti utemeljene dokaze.

 

PAVZIRANJE

Študent izgubi status študenta, če:

  • uspešno konča študij,
  • mu poteče absolventski staž,
  • se izpiše,
  • se v času študija ne vpiše v višji ali isti letnik,
  • je izključen z univerze.

Študentu miruje status študenta v času materinstva, očetovstva ali bolniške odsotnosti, daljše od 1 leta.

Status študenta preneha, če študent:

  • diplomira,
  • ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  • se izpiše,
  • se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
  • je bil izključen,
  • dokonča podiplomski študij,
  • ne dokonča podiplomskega študija v ustreznem, s statutom predpisanem roku.

Če študent ne diplomira v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra, se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester ali ne dokonča podiplomskega študija v ustreznem predpisanem roku, se mu lahko iz upravičenih razlogov status študenta tudi podaljša, vendar največ za 1 leto. Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za 1 leto za vsakega živorojenega otroka.

 

NADALJEVANJE ŠTUDIJA PO PREKINITVI

Prekinitev študija se računa od dne, ko je študent izgubil status študenta. Ne šteje se, da je študij prekinil študent, ki je v času pred izgubo statusa študenta opravil vse izpite in druge s študijskim programom predvidene obveznosti, ni pa še oddal diplomske naloge, če od izgube statusa študenta nista minili več kot 2 leti.

Če študent prekine študij za manj kot 2 leti, ga lahko nadaljuje in dokonča po istem študijskem programu, ki je veljal ob vpisu.

Če sta minili več kot 2 leti, odkar je študent prekinil študij, mora za nadaljevanje študija vložiti prošnjo na komisijo za študijske zadeve.

Če se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, določi komisija za študijske zadeve študentu diferencialne izpite ali druge dodatne obveznosti kot pogoj za nadaljevanje študija.

Če je zaradi napredka stroke v času daljše prekinitve študija postalo znanje, ki se je zahtevalo na določenem izpitu pred prekinitvijo študija, neustrezno, lahko komisija za študijske zadeve poleg določitve diferencialnih obveznosti odloči, da mora študent ponovno opraviti posamezne izpite ali druge obveznosti, ki jih je pred prekinitvijo študija že opravil.

 

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko kandidat, ki je pred izgubo statusa študenta opravil vse študijske obveznosti razen zaključnega dela in je imel najkasneje v šestih mesecih po izgubi statusa študenta potrjeno temo zaključnega dela, brez plačil zaključi študij, vendar najpozneje v roku dveh let od izgube statusa.

 

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko kandidat, ki je pred izgubo statusa študenta opravil vse študijske obveznosti razen zaključnega dela in je imel najkasneje v šestih mesecih po izgubi statusa študenta potrjeno temo zaključnega dela, brez plačil zaključi študij, vendar najpozneje v roku dveh let od izgube statusa